Ne vem kako izbiram kolesarske ture z izhodiščem v Kozini, a praviloma vedno piha burja in mrzlo je bolj kot pozimi na Gorenjskem.
Tudi tokrat sem oblekel vse kar sem imel s seboj in šele po enih petih kilometrih (vzpenjanja) sem se toliko ogrel, da sem lahko slekel vsaj jakno.

"Ogrevanje" se je raztegnilo v dvanajst kilometrov, ko sem kolo naslonil na tale stoplič na vrhu Slavnika.



Na srečo je bilo na vrhu bistveno topleje kot spodaj in tudi burje ni bilo več čutiti - pa navkljub temu bi me že samo razgledi dovolj pogreli. Škoda le, ker so se vlekle meglice, ki so me prikrajšale za še boljšo izkušnjo.

Gor po "lahkotni" makadamski cesti, dol pa malo bolj na poskok po Slovensko turno kolesarski poti.

U mater, a tam gor sem bil?