Po hladnem kolesarjenju po dolini me je ovinkasti in s soncem obsijani vzpon lepo ogrel.

Vse bolj gor, a vse lepše in lepše.

Kratek spust do cerkve Sv. Marka (pred kratkim sem na FB videl eno slikco in me je tako pritegnila, poleg imena seveda hehe, da sem se odločil za obisk).

Tako slikovito, tako lepo in hkrati tako odrezano od "civilizacije". 

Slovo od Marka in še kar goooooor.

Asfaltna cesta je vabila, a sem izbral strm makadamski spust proti Prtovču.

Pogled nazaj proti "prelazu" - tam pri daljnovodu se je začel spust.

Kar malo razočaranja, ker cerkev Marije Pomočnice od daleč izgleda bolj fotogenično.

 

Se ja pa vsaj videlo daleč naokoli, (skoraj) čisto dol do mojega cilja - tam na desni, v meglicah.

.                                                                                                                                                                   .

Čez dobra dva tedna sem kolesaril na nasprotnem bregu (KLIK) in si ogledal del te vožnje