Lep, sončen dan, a hladen dan sem izkoristil za kolesarjenje po robu - po kraškem robu.

Začetek v senci, v hladu, po zamrznjenih tleh.

Prišel iz Kubeda in bil namenjen v Zanigrad.

Trenutek, ko je bila znamenita cerkev v Hrastovljah še nad mano...

...potem pa sem jo videval le še od zgoraj.

Črnokalski viadukt tudi ni bil dolgo v višini mojih oči.

Če me je prvi kilometer še zeblo, sem se na teh razritih klancih že pošteno oznojil.


Ja, še kar sem pridobival na višini.

Pot pa tudi :(

Ko se je klanec malo polegel sem šele dobro videl koliko poti navkreber me še čaka.

In res - gor, gor, gor... tole je tik pod vrhom Goliča.

Pot je bila izredno slaba, a so bili vsaj razgledi toliko boljši.

Mogoče je bilo pa res vredno truda.

Če ste mislili, da je bilo konec vzpona, ste se ušteli - tudi jaz sem se :(

Par metrov po "ravnem", potem pa spet gor.

Končno spust proti zvezdnim vratom (prehod je dobil ljubkovalno ime "stargate") - del te poti sem spomladi tudi že prehodil KLIK

 Malo sončkanja pod zavetjem kamnitega vala.

Ja, dolgo časa sem bil povsem na robu državne meje.

Začudena pogleda - sem res izgledal tako izmučeno?