Lep, sončen dan, a hladen dan sem izkoristil za kolesarjenje po robu - po kraškem robu.

Začetek v senci, v hladu, po zamrznjenih tleh.

Prišel iz Kubeda in bil namenjen v Zanigrad.

Trenutek, ko je bila znamenita cerkev v Hrastovljah še nad mano...

...potem pa sem jo videval le še od zgoraj.

Črnokalski viadukt tudi ni bil dolgo v višini mojih oči.

Če me je prvi kilometer še zeblo, sem se na teh razritih klancih že pošteno oznojil.


Ja, še kar sem pridobival na višini.

Pot pa tudi :(

Ko se je klanec malo polegel sem šele dobro videl koliko poti navkreber me še čaka.

In res - gor, gor, gor... tole je tik pod vrhom Goliča.

Pot je bila izredno slaba, a so bili vsaj razgledi toliko boljši.

Mogoče je bilo pa res vredno truda.

Če ste mislili, da je bilo konec vzpona, ste se ušteli - tudi jaz sem se :(

Par metrov po "ravnem", potem pa spet gor.

Končno spust proti zvezdnim vratom (prehod je dobil ljubkovalno ime "stargate") - del te poti sem spomladi tudi že prehodil KLIK

 Malo sončkanja pod zavetjem kamnitega vala.

Ja, dolgo časa sem bil povsem na robu državne meje.

Začudena pogleda - sem res izgledal tako izmučeno?

The road from Rakitovec towards Golič, Lipnik and Kavčič hills.

Pot od Rakitovca proti Goliču, Lipniku, Kavčiču.


Sea wave. Yes, there used to be sea.

Morski val. Da, tu je bilo včasih morje.


Stargate. This passage is called stargate.

Zvezdna vrata. Ta prehod imenujejo stargate.


The landscape is completely different after the stargate.

Pokrajina je od zvezdnih vrat povsem drugačna.

Runway?

Vzletna steza?

I expected thousands of flowers but there were only a few of them.

Pričakoval sem tisoče rož, a jih je bilo le nekaj.

Everything was so brownish; it seem that I came too soon.

Vse je bilo še tako rjavkasto; izgleda da sem prišel prezgodaj.


The summit.

Vrh.