Pred leti, ko sem se s fotografijo ukvarjal bistveno bolj aktivno kot sedaj, je bila Sv. Ana pravi predmet (foto) poželenja. Marsikdo je vstal sredi noči, da je ob sončnem vzhodu lahko videl (in foto beležil) plesanje meglic okoli Ljubljanice.
Priznam, da je tudi mene takrat zamikala, a se mi nikoli ni dalo kratiti spanca, ker so si bile vse fotke tako podobne.
Zadnjič sem se na hitro odločil, da grem pogledat kakšno je Ljubljansko barje za kolesarjenje in se hkrati spomnil še na Ano... in sem šel naokoli in nanjo.