Za razliko od prejšnjega supanja po Krki (KLIK) tokrat nisem imel sreče. Prvih par km je šlo po zelooooo plitvi vodi - veliko je bilo klečanja na sprednjem delu deske (da sem čimbolj razbremenil zadnji smernik), pa cikcakanja med skalami in seveda porivanja in prenašanja supa po mrzli reki.
V globji vodi se je tok povsem umiril, ko pa je začelo še močneje pihati (tako, da so se na rečni gladini delali celo manjši valovi) je postalo veslanje v zadnjih desetih kilometrih sila naporno.

Otočec - Kostanjevica na Krki