Po tisti avanturi na Temenici sem se na Rinžo podal z dobro mero strahospoštovanja, a se je izkazalo, da povsem neupravičeno, saj je bilo veslanje (tudi zahvaljujoč čudovitemu dnevu) izredno lepo.

... na začetku sem se sicer malo prestrašil, da se bo zgodba s plezanjem čez podrta drevesa ponovila...

... a razen dveh "kaskad" na srečo ni bilo resnih ovir.

Na vsake toliko so me ustavljali le lokvanji - škoda, ker ni bil čas cvetenja.

V bistvu mi je bilo kar žal, da izlet ni trajal dalj časa.

Konec v središču Kočevja.

Fajn, pa še celo pot se je dejansko dalo veslati v stoje (ok, razen pri kaskadah in pri kakšnem napol potopljenem drevesu).