Začetek tokratnega kolesarjenja je bil sila hladen in meglen, tako da se mi je na oblačilih pojavljal celo srež.

Kar nekaj km strmega klanca je bilo potrebnih, da sem se prebil nad meglo.

Seveda nisem bil edini, ki je iskal izhod iz megle (med potjo so me prehitevali številni avtomobili) - preveč ljudi ob cerkvi in sem se le malo razgledal naokoli in obrnil navzdol.

Od Sv. Mohorja in Fortunata dol v meglo in gor na drugi breg do Sv. Barbare 

Pogled proti naslednjemu cilju - Sv. Andreju.

Ja, seveda je bilo treba najprej dol, da sem šel lahko potem spet gor.

Od tu naprej pa čisto malo makadama, ogromno mokrega listja in korenin - izmenjaje sem kolesaril in hodil po ozkih in strmih pohodnih poteh...

... povsem dol do ravnine in megle...

... a počasi se je le začelo jasniti.