Glede na vremensko napoved (v času tega pisanja se uresničuje - vse naokoli po višinah sneži) sem vedel, da so verjetno prišli zadnji letošnji dnevi za kolesarjenje nad tisočakom. No, in če že grem v planine naj bodo vsaj velike, sem si rekel in si izbral Veliko Planino.

Dokončno se je "zbistrilo" malo pred Gozdom...

... v dolini pa je megla še kar vztrajala.

Po dobrih 16km in cca. 1000 višincih sem bil na "začetku".

Ok, priznam, do sedaj sem bil na Veliki Planini le enkrat (je že kar nekaj let od tega) in nisem vedel, da gor vodi kar prometna makadamska avtocesta.

Z lepoto poplačan trud - ja, res je lepo, še sploh takrat, ko ni množic izletnikov.

Počitek na klopci, posvečeni, hmmm, socialnim omrežjem ;)

Potem pa po povsem drugi poti, mimo Male planine, navzdol.

Še malo občudovanja spreminjajočih se jesenskih barv...

... in strmo ter poskakujoče se dol, dol, dooooooooooool